Širna Debelina

Ampak če rabi pomoč eden od njihovih inženirjev, lahko doniraš. Naša ekipa je dala par kovancev v skrinjico.

ko v vsakdanjem pogovoru rečeš “peer-to-peer pressure”

bilo je zanimivo. Organizacija dobra (hvala Anžetu in ostalim), tematike ustrezne, predavatelji kompetentni (čeprav ne vsi z dobrim View layerjem, hihi). Predavanja so bila bolj splošno-tehnične narave, brez umazanih podrobnosti, tako da veliko novega nisem izvedel. Vsaka tema sama zase bi sicer lahko porabila cel dan in še ne bi prišli do konca, tudi občinstvo je bilo široko (par zelo mladih, vzpodbudno), tako da je to razumljivo. Skratka, bilo je fajn.

Malo je nagajal samo naš “krožek” zgoraj, ker smo bili z vprašanji vztrajni in kritični (upam, da ne tudi tečni). Se mi je zdelo, da je po prvih nekaj predavanjih vsak predavatelj pogledoval proti nam in vprašanja že pričakoval. Upam, da nisem komu pokvaril predavateljske izkušnje.

Me je pa presenetilo število ljudi, ki razvijajo vse na lastni kodi; konkretno frameworke. Sicer smo tudi pri nas to počeli, vendar se na dolgi rok to ne splača. Open-source frameworkov in CMS-ov je malo morje, vsak lahko najde ustreznega, ki je aktivno v razvoju, ima spodobno dokumentacijo in skupnost, tako da to ni izgovor. Res je, da se je potem potrebno malo prilagoditi (pač ni spisan tebi na kožo), ampak prednosti premagajo vse. Mimo tebe se software razvija, odpravljajo se hrošči, dodajajo se funkcionalnosti, vse to dobesedno zastonj. Ves čas lahko posvetiš programiranju specifičnih zahtev svojih aplikacij. Kaj šele, če katerega od svojih razvijalcev dodeliš za par ur tedensko na ta projekt, namesto, da razvija lastno rešitev? In ja, seveda obstajajo izjeme, kjer je lastni razvoj bolj smiseln, ampak za enostavne strani in tipične aplikacije to vsekakor velja.

Druga zadeva, ki me je presenetila, je število zagovornikov templatinga. Gre za večni boj templejtov proti uporabi čistega php-ja. Kot nekoč zagrizen Smartyjevec, z bežnimi izkušnjami s PHPTAL-om in svojimi preprostimi templating rešitvami, nekako razumem, da argumenti v prid templejtom obstajajo. Ampak zdaj, ko sem šel na drugo stran, se mi ti argumenti zdijo večinoma slabi, puščajo vodo, nekateri pa so že kar nesmiselni. Na kratko rečeno: prav nobene prednosti ne vidim v uporabi templating sistema. Razen v izjemnih primerih, se razume. In razume se tudi, da večina uporabnikov templejtov teh izjemnih primerov nima (drugače ne bi bili izjemni, hehe).

Kakorkoli, zanimiv in zabaven dogodek. Za drugo leto držim pesti za večdnevno zadevo, po možnosti s poglobljenimi delavnicami na kakšnih zanimivih področjih. In držim pesti, da bo žrebanje in da bom jaz dobil maca, letos so bili listki očitno nekaj pomešani, ker ga nisem.

PS. baje sem edini, ki uporablja unit testing. Upam, da si samo ljudje niso upali dvigniti roke, ker je 1/150 hudo majhen delež.

sicer žal ni chryslerjev, ker so mi od dobavitelja sporočili, da lokalni distributer ne dobavlja tega v evropo. Tudi neko drugo podjetje, ki uvaža cele kupe koles, je odpisalo, da tega vozila ne bo. Sem razmišljal, da bi ga naročil preko amazona, ampak to je najbrž preveč tvegano. Pa še garancija je neuporabna.

Zato sem vzel kar schwinnovega alloy seven. Lahka mestna zadeva s sedmimi prestavami. Pelje se krasno.

z razmerjem:
št. knjig serije Discworld v angleščini, ki jih knjižnica ponuja / št. vseh knjig serije Discworld

kjer želimo doseči rezultat vsaj 0,5.

za knjižnico bežigrad vstavimo parametre in izračunamo:
2 / 36 = 0,056, kar je skoraj za faktor 10 pod minimalno zahtevo.

V primerjavi z mojo prejšnjo knjižnico, kjer je razmerje 29 / 36 = 0,806, je to kar žalostno. Še posebej, če upoštevamo, da ima bežigrajska knjižnica več knjig od viške.

verjeli ali ne, na Dellovem XPS 1530M, ki ima predinštalirane windows vista + cel kup custom Dellovega softvera in originalnih driverjev, imam neprestano težave z wirelessom. Na istem računalniku, v linuxu Kubuntu (kjer mi še multimedijske tipke ne primejo), pa wireless dela tip-top brez najmanjše težave. Res je, da sem ga 3 dni rihtal, ampak vsaj zrihtal sem ga lahko, v Windowsih lahko samo nebogljeno odstranjujem in inštaliram vedno isti (in edini) drajver …

kamor sva se danes preselila. Internet dela. Postelja, posoda, hrana in take stvari pa so itak samo luksuz, tako da to pride kasneje.

ne pa 1999. Prosim, da si zabeležiš to v svojem koledarju.

včeraj sem doživel kulturno-časovni šok v BTCju. Ironično, v “mestu”, ki je namenjeno izključno vlečenju denarja iz ljudskih žepov, se Kolosej nekako ne znajde — dobesedno otežuje si pridobivanje dobička.

namreč: v Koloseju na blagajni ne moreš plačati z ničemer drugim, kot z gotovino. OMG! Gotovino uporabljam samo še v sili razmer, ne pričakujem tega v nekem kao sodobnem kinu! In, da bi bilo vse skupaj še slajše, v celotnem koloseju sta za tisoče ljudi na voljo natanko 2 bankomata. Neverjetno. Moneta, bančna kartica, kreditna kartica? HA-LO?!!

karto lahko kupiš tudi preko dveh prijaznih terminalov, ki stojita v avli. Izbereš sedeže in vse, prijazen in neboleč postopek. Ups, ne bo šlo! Kupi jo lahko samo uporabnik kartice Joker (to zveš na koncu)! Ne glede na to, kaj točno ta kartica je, niti slučajno si je ne bom priskrbel zaradi dveh obiskov letno. Še avtomati za hrano poznajo Moneto, kaj se to pravi, no!!!

Še dobro, da imamo internet. Zdajle grem na internet in se delam, da kupujem karto. Takoj dobim opozorilo, da certifikat za spletno stran ni uradno potrjen (https zadeva). Torej: Koloseju je odveč plačati približno 15€ za navaden in 40€ za malo bolj fensi certifikat na leto. Brez besed.

Grem naprej. Sedežni red ne dela. Okvirček, kjer naj bi pisali sedeži, je vztrajno prazen in tak ostane, tudi če pritiskam neke gumbe. Ok, grem kupit, ne glede na to, kaj imam. Kliknem na “Kupi zdaj” in pod možnimi načini plačila me čaka ena sama opcija — fanfare — Uporabniška kartica Joker! Resno!! Ne duha, ne sluha o PayPalu, kreditnih karticah, nakazilu z elektronsko banko, Moneti, ali plačilu s telesnimi tekočinami. Še najmanjša spletna trgovina se zaveda, da je to pomembno!

Bravo, Kolosej! Storitev, ki jo ponujaš, bi bila izredno dobra in napredna, če bi bili leta 1999, 2000, ali mogoče celo 2001. Ampak nismo!

ponoči s sobote na nedeljo se je nek kmet na parkirišču temeljito zarinil v mojo preljubo xsarco, parkirano lepo v boksu. Vbočil in popraskal je zadnja leva vrata, odrgnine pa je potegnil še preko voznikovih vrat. Listka seveda ni pustil (na CPPju te dejanjsko učijo, da če lastnika ni v bližini, pustiš listek s kontaktnimi podatki), škode pa bo verjetno za par stotakov, ki bodo seveda odfrčali iz mojega žepa. Verjetno se je zaril s svojim sprednjim desnim koncem, tako da ima prasec (ali mogoče prasica?) v najslabšem primeru počen odbijač na vogalu. Se mi je pa sprožil alarm, ki je spraznil akumulator, tako da smo zadevo naslednji dan morali vžigati na kable. Od srca se zahvaljujem neznanemu vozniku! No, ali voznici, da ne bom seksist. Naj se ti žlica ob naslednjem obroku spremeni v živo srebro!

ravnokar sem prišel iz službe, kjer sem prebival zadnjih 25 ur in 20 minut, brez prekinitev (razen za pico). Sem zmatran in postelja mi paše. Če ne bi imel laptopa, vam tega ne bi mogel povedati, ker je osebni računalnik trenutno predaleč (dober meter stran, na mizi). Pa še vstati moram čez 3 ure. Lahko noč!