Širna Debelina

ne pa 1999. Prosim, da si zabeležiš to v svojem koledarju.

včeraj sem doživel kulturno-časovni šok v BTCju. Ironično, v “mestu”, ki je namenjeno izključno vlečenju denarja iz ljudskih žepov, se Kolosej nekako ne znajde — dobesedno otežuje si pridobivanje dobička.

namreč: v Koloseju na blagajni ne moreš plačati z ničemer drugim, kot z gotovino. OMG! Gotovino uporabljam samo še v sili razmer, ne pričakujem tega v nekem kao sodobnem kinu! In, da bi bilo vse skupaj še slajše, v celotnem koloseju sta za tisoče ljudi na voljo natanko 2 bankomata. Neverjetno. Moneta, bančna kartica, kreditna kartica? HA-LO?!!

karto lahko kupiš tudi preko dveh prijaznih terminalov, ki stojita v avli. Izbereš sedeže in vse, prijazen in neboleč postopek. Ups, ne bo šlo! Kupi jo lahko samo uporabnik kartice Joker (to zveš na koncu)! Ne glede na to, kaj točno ta kartica je, niti slučajno si je ne bom priskrbel zaradi dveh obiskov letno. Še avtomati za hrano poznajo Moneto, kaj se to pravi, no!!!

Še dobro, da imamo internet. Zdajle grem na internet in se delam, da kupujem karto. Takoj dobim opozorilo, da certifikat za spletno stran ni uradno potrjen (https zadeva). Torej: Koloseju je odveč plačati približno 15€ za navaden in 40€ za malo bolj fensi certifikat na leto. Brez besed.

Grem naprej. Sedežni red ne dela. Okvirček, kjer naj bi pisali sedeži, je vztrajno prazen in tak ostane, tudi če pritiskam neke gumbe. Ok, grem kupit, ne glede na to, kaj imam. Kliknem na “Kupi zdaj” in pod možnimi načini plačila me čaka ena sama opcija — fanfare — Uporabniška kartica Joker! Resno!! Ne duha, ne sluha o PayPalu, kreditnih karticah, nakazilu z elektronsko banko, Moneti, ali plačilu s telesnimi tekočinami. Še najmanjša spletna trgovina se zaveda, da je to pomembno!

Bravo, Kolosej! Storitev, ki jo ponujaš, bi bila izredno dobra in napredna, če bi bili leta 1999, 2000, ali mogoče celo 2001. Ampak nismo!

ponoči s sobote na nedeljo se je nek kmet na parkirišču temeljito zarinil v mojo preljubo xsarco, parkirano lepo v boksu. Vbočil in popraskal je zadnja leva vrata, odrgnine pa je potegnil še preko voznikovih vrat. Listka seveda ni pustil (na CPPju te dejanjsko učijo, da če lastnika ni v bližini, pustiš listek s kontaktnimi podatki), škode pa bo verjetno za par stotakov, ki bodo seveda odfrčali iz mojega žepa. Verjetno se je zaril s svojim sprednjim desnim koncem, tako da ima prasec (ali mogoče prasica?) v najslabšem primeru počen odbijač na vogalu. Se mi je pa sprožil alarm, ki je spraznil akumulator, tako da smo zadevo naslednji dan morali vžigati na kable. Od srca se zahvaljujem neznanemu vozniku! No, ali voznici, da ne bom seksist. Naj se ti žlica ob naslednjem obroku spremeni v živo srebro!

še 14 dni in mi bodo moral dat novo zarad predolgega servisnega obdobja. majke mi.

Tako je še v petek zjutraj deloval števec za hitrost v moji xsarci:

1. akt: začetna pozicija, avto miruje.

2. akt: par sekund po speljevanju. Svetlo modra barva nakazuje začetno pozicijo števca, zelena puščica pa smer premikanja števca (rast hitrosti).

3. akt: ustavljanje. Svetlo modra barva nakazuje pozicijo števca pred ustavljanjem, violična puščica pa smer premikanja števca (padanje hitrosti).

V petek popoldne (po tem, ko je bil avto parkiran cel dan) pa ljubi števček deluje takole:
1. akt: začetna pozicija, avto miruje. Hitrost je očitno nekje -20km/h.

2. akt: speljevanje. Števec zazna naraščanje hitrosti, ampak ne more mimo ovire. Rdeča pika je namreč palčka, ki števcu ne pusti mimo.

3. akt: ustavljanje. Števec se postavi v začetno pozicijo, ki ni pri ničli.

What happen!!
Ker je pri ničli fizična ovira (palčka), števec ni mogel pasti pod ničlo, temveč je moral do tja priti okoli, kar nazorno prikazujeta naslednji dve sliki!

A je kdo kdaj slišal, da števci to delajo? In kako se jih spravi nazaj?

… torej tistega, ki na javni televiziji širi sovražni govor in celoten narod označi za goveda. Še iščem eno fotografijo, kjer je slikan z nazi-skin-headi v zelo prijateljskih odnosih (ima kdo?).

Zakaj voliti Plemiča? Folk pravi, da se jim zdi zabaven, da si upa in da stoji za svojimi stališči. Prvič: ne razumem, kaj je zabavnega na žaljenju drugih? Naj mi nekdo razloži. Nekako imam občutek, da vam to ne bi blo več všeč, če bi nastopali v vlogi tistega, ki se ga žali, lahko pa da me občutek vara.

Drugič: kaj je vrednega v tem, da si “upa” žaliti druge? A mislite, da je pogum za javno žaljenje vrlina!? A to zato, ker si vi tega ne upate, delite pa si njegovo omejeno mišljenje? Se bojite, da bi izpadli nestrpni, zato tlačite svoje travme in ste navidezno strpni, potem pa držite pesti za nekoga, ki vaše skupne travme javno sprošča?

Btw, to, da si on karkoli upa, sploh ni koristno za predsednika. V Sloveniji je predsednik bolj ali manj pasivna figura brez neke moči, javna oseba z indirektnim vplivom. Zato bi Plemeniti na predsedniškem položaju lahko počel samo to, kar počne zdaj — provokacije, ki so same sebi namen. V odnosih s tujino pa predsednik mora biti miren, strpen, diplomatski in še marsikaj, kar Princ pač ni.

Tretjič, tako idiotsko, da je komaj omembe vredno. Namreč, ljudje so mnenja, da je “stanje za svojimi stališči” samo po sebi vrlina. Ne glede na stališča?! Torej je moč trdnosti stanja za stališči več vredno, kot stališče!! Predstavljam si, da ti ljudje razmišljajo (če to sploh počnejo) takole: izmed vseh kandidatov si izberem tistega, ki najbolj trdno stoji za svojimi stališči. Potem pa izmed teh izberem tistega, katerega stališča mi najbolj ustrezajo. OMG RTRDS?! Kaj pa če bi nekdo trdno stal za stališčem, da je treba, kaj pa vem, vse pobiti? Ampak bi stal za tem stališčem res trdno in ne bi niti za hip popustil več let zapored? Zmaga!

Verjetno pa je to prekompleksno za približno 20% slovencev. Zgodba gre zato najbrž takole: imamo Zlobni Sistem. Ta Zlobni Sistem sili ljudi v Grozne Stvari, od Strpnosti Do Drugih Ljudi preko Moralnega Vedenja vse tja do Rasne Nediskriminacije in to kljub temu, da to včasih ni enostavno ali prijetno! Kako si Zlobni Sistem to drzne! In te stvari so za nas Slabe. Tuji ljudje so Zli. Ampak mi si ne upamo postaviti proti Zlobnemu Sistemu, ker bi nas le-ta Pojedel Za Kosilo.

Se pa pojavi od nekje Dobri Kavboj s Pištolo in se bori proti Zlobnemu Sistemu za nas. Bori se tudi proti ostalim Sovražnikom: Hrvatom, Romom in ostalim Zlobnim Ne-ljudem, ki nimajo Čiste Slovenske Krvi 4 generacije nazaj. Sam proti vsem, kot Seagal v dobrih starih časih. In mi, uboga bitja pod Škornjem Strpnosti in Zdrave Pameti, vijemo roke zanj, ki je Princ Odrešitve. Naj bo Slovenija spet samo slovenska! Zaprimo meje, sežgimo tujce, naša življenja bodo oh-tako-zelo boljša!

Ah, še nekaj sem pozabil, kar je verjetno najbolj žalostno pri vsem tem. Nestrpneža so volili predvsem volilci, stari od 18 do 30 let, torej mladi. To so tisti, ki naj bi bili najbolj odprti in globalni in strpni in se imeli radi in imeli radi druge, ekstazi-generacija in ta bulšit. Up prihodnosti. Če bi volili samo oni, bi zmagal najbolj nestrpen kandidat. Čez približno 10 let bodo ti ljudje skupaj z novimi mlajšimi volilci (če se bo trend nacionalizma nadaljeval) tvorili večinsko volilno telo. Bojmo se teh časov. Pa ne zaradi Jelinčiča kot predsednika, temveč recimo zaradi Pečeta kot premiera. Brrr …

btw, kakšna je razlaga, da je dobil toliko glasov na štajerskem? Sodeč po rezultatih na volilno enoto je Plemič na Ptuju in v Mariboru pobral prvo mesto. :O

Predsednik Drnovšek ob otvoritvi novega Onkološkega inštituta. Citiram ključne dele, s katerimi se popolnoma strinjam.

Kot prvo, onkološko zdravljenje raka je edino učinkovito zdravljenje. Nobene alternative ni k temu zdravljenju.

… vsak zdravilec ali bioenergetik ali kdo drug, ki pravi, da lahko zaustavi takšnega napredujočega raka, je šarlatan.

… alternativci bolj ali manj samo izkoriščajo stisko ljudi, zato da zaslužijo.

Tako. Zdaj pa vsi, ki se sklicujete na njegov primer in dvigujete stopnjo družbenega neznanja in nezaupanja v klasično medicino, utihnite. Dokler bodo alternativne metode imele uspešnost ~10% (ker ni za vsakega vsako zdravilo!) in dokler alternativni zdravniki ne bodo hoteli svojih magičnih metod podvreči široko in znanstveno zastavljenim testom (ker z opazovanjem pokvariš učinek!), do takrat naj bo tako, kot je: kdor je neumen, naj plača. Oz. v daljši verziji: kdor je neumen, naj zaupa nekomu, ki pozna nekoga, ki se je zdravil alternativno (in magično ozdravel), naj poišče svojega šarlatana in plača z denarjem ali zdravjem.

Del krivde, da se ljudje obračajo k alternativnim metodam, leži v tem, da ima klasična medicina omejeno znanje. Mehanske okvare (zlome, zvine) obvladajo, pretežno nemočni pa so pri softweru (možgani) in tistih boleznih, kjer se simptomi pojavljano na videz popolnoma nepovezano in drugje, kot vzrok bolezni. Recimo: veliko bolezni na notranjih organih se odraža na koži. Zdravljenje kože seveda bolj malo zaleže v takih primerih. Enako velja za psihosomatske bolezni, ki so včasih tako globoko psihičnega izvora, da lahko dohtar dela samo bl bl bl bl, ker mu ni nič jasno. Ali pa recimo kakšna genska bolezen, za katero še ne vemo, da je genska, ker vedno preskoči 3 generacije, napada samo stare moške in še to samo, če je soparno.

V takih primerih ljudje klasično medicino zavržejo, dostikrat v celoti. Tudi pod vplivom alternativcev, ki nemoč medicine na nekem področju s pridom izkoriščajo za promoviranje svojih storitev. Če klasična medicina ne more pozdraviti bolezni X, potem je v najslabšem primeru tudi alternativna medicina ne more, lahko pa se zgodi, da jo bo — izgubiti nimam ničesar. In človek gre sprobat, profitira pa samo šarlatan.

Ampak. Pozorno preberite naslednji stavek. Čeprav znanost od nekje naprej nima odgovorov, to še ne pomeni, da ne ve ničesar. Večina znanstvenega znanja je posledica neskončnih razmišljanj, testov, opazovanj, preizkušenj v vsemogočih okoliščinah, kritik, napadov, sprememb in zornih kotov. Kaj mislite, da je klasična medicina? To je samo izraz za vedo o zdravljenju, ki je najbolj preverjena, najbolj varna, ima zanesljive rezultate in visok odstotek uspeha — vse to se je gradilo skozi tisočletja in to zdaj poznamo pod imenom “klasična medicina”. A res mislite, da se lahko nek buga-buga maham-okoli-glave-in-s-tem-zdravim-raka s tem kosa?

Naj grem še korak naprej in razložim, da ta strogi alternativci ne bodo nikoli srečni, ker alternativna medicina ne more biti sprejeta v klasično medicino. Namreč; vsak zdravilski prijem, vsaka zel in vsaka šivanka za auro, ki se bo iz alternativne medicine na podlagi temeljitih preizkusov, preverjanj in uspešnosti prebila v sprejet način zdravljenja, implicitno dobi nalepko “klasična medicina”, ker alternativna medicina roko na srce ne pomeni nič drugega kot nepreverjeni (in dostikrat nepreverljivi) načini zdravljenja z nenavadnimi prijemi in nepredvidljivimi posledicami. Enkrat, ko se nek nov postopek izkaže za dobrega, ga bodo itak s pridom uporabljali tudi v klasični medicini. Poudarek je na tem, da se mora postopek izkazati.

In tisti manj zahtevni alternativci tudi ne morejo biti srečni. Namreč tisti, ki želijo, da se prakticira komplementarna medicina. Kao nek kompromis — oboje deluje in naj se ljudje sami odločijo. S kakšno pravico se postavljajo ob bok klasični medicini in se navajajo kot opcija — celo kot enakovredna opcija? In želijo, da država ne dela razlik med njimi? Med tistimi, ki najmanj 6 let študirajo do potankosti vse, kar celotna civilizacija vé o človeškem telesu in tistimi drugimi, ki se učijo kuhat žajbelj in božat auro? In zdaj želijo, da država svoje bolnike enakomerno deli med ene in druge?! … dokler je državi v interesu, da njeni državljani bolezni preživijo, tega verjetno ne bomo dočakali.

Ah, sem se kar razpenil. No, kakorkoli, vsak je lahko alternativni medicinec. Jaz recimo znam ozdraviti prehlad. Kdor je prehlajen, naj se mi javi, ena seansa traja 10 minut, stane 100€, ozdravitev pa garantiram v desetih dneh od zdravljenja s približno 80% verjetnostjo uspeha. Denarja ne vračam.

Btw, Drnovšek omenja tudi vpliv uma na zdrav(ljen)je, seveda brez buga-buga alternativnih metod špikanja v tretje oko in štrikanja energijske odeje okoli sklepov:

… postanete čimbolj vedri, čimbolj pozitivni, čimbolj optimistični, tako zdravniki, zdravstveni delavci kot tudi bolniki. To se mi zdi izjemno pomembno tudi za sam izid zdravljenja.

Pred časom sem o tem že razmišljal. Um sigurno ima vpliv na zdravje, vendar to ni zdravljenje z vodo in božanjem energije na daljavo. Nima veze z alternativno medicino, gre enostavno za to, da je um del telesa in da lahko ta dva dela vplivata drug na drugega.

Matjaž Janša misli, da je Telekom vladno premoženje (1:04).

Citat:

V vsakem primeru vlada na koncu daje soglasje oz. vlada potrjuje pogodbe. Ker proda, to je prodaja vladnega premoženja.

Hmmm?

Dostikrat, ko vidim slovenščino v računalniških programih, me zvije. Sicer nisem hud slavist, ampak premorem nekaj občutka za zadevo (tnx mami). In povem vam: za skoraj vsak slovenski program se da določiti, iz katere stroke je pisec (prevajalec) besedila — jezikoslovec ali računalničar.

Prvi nimajo pojma o tehničnih izrazih in zato večkrat njihovih besedil preprosto ne razumem. Ponekod se znajdem samo zato, ker na pamet vem, kaj se skriva pod gumbom. Deloma so tukaj odgovorni vrli kovalci novih izrazov, ki nimajo stika z realnim svetom, deloma pa pisci besedil, ki nimajo stika s kovalci izrazov. In zgoščenka sploh ni tako huda bedarija.

Kaj šele drugi. Ojoj. Že leta in leta uporabljajo napredne konstrukte slovenskega jezika, čeprav zanje jezik sam še slišal ni. Primera za enega od teh konstruktov:

• Da bi zaprli okno, morate izbiro potrditi.
• Da bi obiskali spletno stran, kliknite tukaj.

Pa kaj je to, no!? Besedna zveza “da bi” se uporablja, ko izražaš namen v pretekliku (šli smo v kino, da bi si ogledali film) ali pa v prihodnjiku (zakaj bi šel v kino? da bi si ogledal film). Če kaj vem, je to v bistvu pogojnik. Mimogrede naj se zataknem še ob eno grdobijo iz drugega primera. Uporabnik klikne “sem”, ne “tukaj”. On ne pride tja kliknit, ampak tja klikne. Pridi tukaj — stoj sem. A razumete.

Slovenščina je kompleksno in zmogljivo orodje, ki včasih stvari celo ne otežuje. Zgornje pohabljene primere se da lepo pravilno zapisati kot: “če želite zapreti okno, morate izbiro potrditi” in “če želite obiskati spletno stran, kliknite sem”.

In potem ugotovim, da vrli računalničarji s svojim “da bi” sicer hočejo vprašati uporabnika, če [nekaj] želi, hkrati pa se hočejo izogniti uporabi zveze “če želite”. Ampak zakaj?

[Vstavi poljubno teorijo zarote.]

Kakorkoli že, zdaj poimenujem ta konstrukt pogojni želelnik in se borim za njega uradno priznanje v našem jeziku!!

najprej sva z anžetom gledala ghost in the shell. Kul, solidno, verjetno v svojem času kar inovativno. Pol sva gledala še ghost in the shell 2: innocence. Ni ok. Ta anime boli možgane in če ga še niste gledal, se tega radujte (in se zadevi izogibajte)!

- Let one walk alone, commiting no sin, with few wishes.
- Like elephants … in the forest.
omg …

in to me boli. Auva. Pa še debel je kot moja glava. Mrš nekam >:(