bil sem nedavno v ameriki

April 20th, 2008

po dolgem času sem le usposobil spominsko kartico (ne, telefona še nimam, v petek bo 45 dni) in pripravil tole potopisno predavanje v besedi in sliki. Čeprav so besede redke in slike nekvalitetne, boste v njem seveda neizmerno uživali. :)

prvi del, prihod in predstavitev

sauber
Sauber na ciriškem letališču

oblaki
Oblaki mečejo senco na atlantik

prvi stik
prvi stik, malo pod bostonom

spredaj
pogled od vhoda v brlog, washington dc nw

kapitol
kapitol se diči na koncu blatnega travnika

*15 min pavze*

drugi del, nekatere zanimivosti

macbook air
toboadsi na macbook airu

letala
letalne naprave, med drugim SpaceShipOne v muzeju zraka in prostora

exorcist stairs
the exorcist staircase

kapitol
gasilci se vozijo neprestano, podnevi …

kapitol
… in ponoči. Hiše so narejene iz papira in hitro zagorijo, čeprav je papir zelo kvaliteten.

*15 min pavze*

tretji del, favna

morski lev
morska leva se petelinita in bohotita v popoldanskem soncu

panda
panda. nuff said.

arapaima
arapaima, riba sumljivega porekla in videza. Zgleda kot star pozlačen baročni okras.

tigers
2 tigra.

plastic frog
plastična žaba

poisonous dart frog
kdo verjame, da so tole najbolj strupene živali na svetu?

*15 min pavze*

četrti del, povzetek
washington je velik in vsebuje veliko črncev. Hiše so visoke, ceste in pločniki široki. Ljudje te sprašujejo, kako si, čeprav jih nič ne zanima. Taksisti so nori. V baltimoreu so strelne luknje v šipi tramvaja, s katerim se pelješ v akvarij. Najcenejša hrana je fastfood. Hardrock cafe je svinjsko drag in nima dobre hrane. Izogib! Veliko lažje prideš ven iz amerike, kot vanjo. Na letališčih te namreč varnostniki nazaj grede dobesedno ignorirajo. Sem bil malo užaljen, ampak si nisem upal pokazat jezika.



grem čez lužo!

February 28th, 2008

Po nekaj übernapornih tednih se mi nasmiha dopust. Grem v najboljšo državo na svetu na obisk. Štartam v 5-ek ob 5:55 proti Brniku (ne, ne bom popravu) in še dobr, da mam šoferja in avto, ker jaz ob takih urah ponavad še niti pravilno ne diham (če pa že, pa še od prejšnjega dne).

Če boste pridni, pridem nazaj! Fataway!

ljubljanski grad sux

August 18th, 2007

na Vnebovzetje Naše Presvitle sva šla z deklino na ljubljanski grad. Z vzpenjačo, kot prava turista (kar v ljubljani v bistvu sva). Tukaj je potopis te odisejade.

Vzpenjača: 2€ povratna na osebo. Si rečeš: ok, če se že vozim 50 metrov, namest da bi šel na kratek sprehod, bom pa vsaj plačal za to.

Prideš gor, stopiš v neke betonske katakombe, nikjer ni jasno označeno, kam moraš iti, če hočeš priti tja, kamor hočeš. Par znakov stoji, ki se jih da luštno zavrteti, tako da so kazali narobe. Nikjer nobene osebe, ki bi bila tam obiskovalcem v pomoč. Bogi japonci. Ok, lezeš po grdihgrdih betonskih katakombah (v katerih je polno galerij) in prideš na dvorišče.

Na dvorišču sta 2 zasedeni klopci (italijani) in zaseden kafič z grdogrdo fasado. Nikjer nobenih psov, prašičev, kuge, vitezov? A nisem na gradu?

Hočeš na obzidje, stopnic nikjer, znakov tudi ne, predvsem pa ni osebja, ki bi ti pomagalo v stiski. In štenge končno najdeš, so ozke, nasprotihodeči japonci se stiskajo ob rob, ker se te bojijo (si dvakrat višji od njih in grdo gledaš, ker ti ni blo všeč v katakombah). Obzidje je mejhno, kratko, razgled nezanimiv (narobna stran, a niso nič mislili na nas, ko so gradili grad!). Povsod japonci in en nemc. Greš raj dol, je pa sigurno to najboljša točka zgodbe.

Iščeš vhod za na stolp. Vhod ni očiten, vrat je sicer polno, ampak znaki so le pobožna želja, osebja pa nikjer. Po par poizkusih (”mogoče je tuki, …, ah ne, še ena galerija je”) najdeš vhod in greš gor.

Vstopnina za stolp + virtualni muzej = 3,3€ na osebo — dražje kot vzpenjača, čeprav nimajo ravno stroškov z vzdrževanjem razgleda, ne?! Če nočeš virtualnega muzeja, plačaš 3,3€ samo za stolp (obratno velja enako), ker očitno še ne vejo, da nekaterih ljudi (naju) muzej ne zanima in da jim (nama) principi fizično ne dopuščajo se pustit takole v brk opetnajstit. Ok, ok, seveda mi je jasno, da gre pač za zaslužek, ampak modernejše družbe so že zdavnaj pogruntale, da več izvlečejo iz tebe, če si zadovoljen in dobiš tisto, kar hočeš.

Karta za vzpenjačo pri vstopu v stolp ne prinese ugodnosti, otrok pa (starša + do 3 otroci = 4€). Spodbujanje za dvig rodnosti? če ja, potem bo čez par let ful več japoncev.

Komi čakam, da grem spet gor. Mogoče bom šel celo na stolp.

Slikovno gradivo:

Vzpenjanje z vzpenjačo, začetek potovanja.

Razgled proti šiški. Zgleda kot šmarna gora.

Pogled na stolp z obzidja.

ni iz te zgodbe, pa vendar: pogled proti tromostovju s frasovga balkona. kul je, je pa zastonj.

za fotke velja drobni tisk.