spat!

May 15th, 2008

ravnokar sem prišel iz službe, kjer sem prebival zadnjih 25 ur in 20 minut, brez prekinitev (razen za pico). Sem zmatran in postelja mi paše. Če ne bi imel laptopa, vam tega ne bi mogel povedati, ker je osebni računalnik trenutno predaleč (dober meter stran, na mizi). Pa še vstati moram čez 3 ure. Lahko noč!



Naslov ni popoln; najprej zato, ker obstajajo izjeme, potem pa še zato, ker enako velja tudi za novejše angleške in (tokrat brez izjem) slovenske. Torej, zakaj sux? Zato, ker niso smešne. :)

Monty Python: Argument clinic

Monty Python: Bicycle repairman

Monty Python – Ministry of Silly Walks:

Rowan Atkinson: Fatal Beatings

Rowan Atkinson: A warm welcome

A bit of Fry and Laurie: Dr. Tobacconist

A bit of Fry and Laurie: Slightly mad

Smejte se! ;)

snooker je kul

May 8th, 2008

Že leta spremljam snooker (predvsem takrat, ko prenašajo turnirje na eurosportu hihi). Nekaj pri tej igri je tako fantastičnega, da me lahko drži ure in ure, ko se znalci počasi glodajo s šahovskimi potezami. Napetost raste z vsako potezo, nasprotnik pa je popolnoma nemočen do napake igralca pri mizi. Občutek šteje vse; intuicijski igralci premagujejo tehnične, ko male kugle bašejo v male žepke na veliki zeleni površini. In nastavljajo belo kuglo pod pravim kotom za naslednje udarce …

In potem moj favorit totalno pomete s konkurenco in tretjič postane svetovni prvak. Juhu! :)

dobim novo nokio

April 25th, 2008

danes sem klical na servis in jim požugal, da je mimo že 45 dni in da kaj bomo zdaj? Po začetnem (za odtenek ogorčenem) začudenju gre ženska zadevo preverit in se vda v usodo. Novo n73 dobim “naslednji teden”, za barvo pa nisem vprašal. Če bo napačna, se bom zatekel v terorizem.

Do takrat pa praznujem zmago malega človeka nad sistemom! Čeprav nisem majhen človek, sistem je samo nedolžni lokalni zastopnik in mogoče “naslednji teden” pomeni novih 45 dni čakanja, sladek občutek zmage ostaja. :D

nerabimo rodilnik

April 13th, 2008

zadnjič berem nek forum in naletim na tale stavek:

Tole pa nekapiram ravno najbolje.

Se dvakrat zdrznem; prvič, ker sta besedi “ne kapiram” napisani skupaj in drugič, ker je uporabljen tožilnik namesto rodilnika, kar je zadnja leta zelo popularna hiba. (Ja, jezik se razvija. Ja, verjetno bomo sčasoma odpravili nekatere sklone. Ampak mene vseeno boli, veste. Še bolj kot ledvica.)

Potem pa me presune spoznanje, da je vse ok. Treba je samo pogledat z drugega stališča in slovničnih napak ni več. Če že zanikanje z glagolom pišeš kot eno besedo, lahko potem to besedo legitimiraš v novo obliko glagola in potrebe po rodilniku nenadoma ni več! “Tole nekapiram” je nenadoma enako prav kot “tole kapiram”!

Novi konstrukt seveda rabi ime in s ponosom oznanjam, da je negativnik že drugi konstrukt moderne slovenščine, ki sem ga odkril. Kdor ne ve: prvi je pogojni želelnik in je krasen.

Kdor to nerazume, je osel!

statistika dela čudeže

March 24th, 2008

Bill Gates vstopi v zatočišče za brezdomce in nenadoma je povprečna oseba v tem zatočišču milijonar.

staro, ampak zdele me je prov nasmejal :)

CT

October 9th, 2007

veste kako zgleda, če maš migrene in moraš vstat ob 5:30, da lahko greš slikat glavo na CT in potem končaš tako zgodaj, da je zuni še temno? takole!
pred medilabom

in kakšna je glava? takale!

rtg

ct

slikce dobiš zraven na CDju!

ps. zdravniško mnenje: normalen izvid.

sovji rojaki in pretićna zmaga

September 5th, 2007

sovji rojaki in pretićna zmaga
wtf? pretićna zmaga za vse sovje rojake na svetu! (to bo motivač!)

za smeh skrbi rtv slo.

btw, slovenija premagala francijo! suprdobrbravo! Torej pomembna in pretićna zmaga tudi za naše sovje rojake!

update: dey fixxez der error alredy. :/

update2: motivač je že na voljo! pretićna zmaga!

ljubljanski grad sux

August 18th, 2007

na Vnebovzetje Naše Presvitle sva šla z deklino na ljubljanski grad. Z vzpenjačo, kot prava turista (kar v ljubljani v bistvu sva). Tukaj je potopis te odisejade.

Vzpenjača: 2€ povratna na osebo. Si rečeš: ok, če se že vozim 50 metrov, namest da bi šel na kratek sprehod, bom pa vsaj plačal za to.

Prideš gor, stopiš v neke betonske katakombe, nikjer ni jasno označeno, kam moraš iti, če hočeš priti tja, kamor hočeš. Par znakov stoji, ki se jih da luštno zavrteti, tako da so kazali narobe. Nikjer nobene osebe, ki bi bila tam obiskovalcem v pomoč. Bogi japonci. Ok, lezeš po grdihgrdih betonskih katakombah (v katerih je polno galerij) in prideš na dvorišče.

Na dvorišču sta 2 zasedeni klopci (italijani) in zaseden kafič z grdogrdo fasado. Nikjer nobenih psov, prašičev, kuge, vitezov? A nisem na gradu?

Hočeš na obzidje, stopnic nikjer, znakov tudi ne, predvsem pa ni osebja, ki bi ti pomagalo v stiski. In štenge končno najdeš, so ozke, nasprotihodeči japonci se stiskajo ob rob, ker se te bojijo (si dvakrat višji od njih in grdo gledaš, ker ti ni blo všeč v katakombah). Obzidje je mejhno, kratko, razgled nezanimiv (narobna stran, a niso nič mislili na nas, ko so gradili grad!). Povsod japonci in en nemc. Greš raj dol, je pa sigurno to najboljša točka zgodbe.

Iščeš vhod za na stolp. Vhod ni očiten, vrat je sicer polno, ampak znaki so le pobožna želja, osebja pa nikjer. Po par poizkusih (”mogoče je tuki, …, ah ne, še ena galerija je”) najdeš vhod in greš gor.

Vstopnina za stolp + virtualni muzej = 3,3€ na osebo — dražje kot vzpenjača, čeprav nimajo ravno stroškov z vzdrževanjem razgleda, ne?! Če nočeš virtualnega muzeja, plačaš 3,3€ samo za stolp (obratno velja enako), ker očitno še ne vejo, da nekaterih ljudi (naju) muzej ne zanima in da jim (nama) principi fizično ne dopuščajo se pustit takole v brk opetnajstit. Ok, ok, seveda mi je jasno, da gre pač za zaslužek, ampak modernejše družbe so že zdavnaj pogruntale, da več izvlečejo iz tebe, če si zadovoljen in dobiš tisto, kar hočeš.

Karta za vzpenjačo pri vstopu v stolp ne prinese ugodnosti, otrok pa (starša + do 3 otroci = 4€). Spodbujanje za dvig rodnosti? če ja, potem bo čez par let ful več japoncev.

Komi čakam, da grem spet gor. Mogoče bom šel celo na stolp.

Slikovno gradivo:

Vzpenjanje z vzpenjačo, začetek potovanja.

Razgled proti šiški. Zgleda kot šmarna gora.

Pogled na stolp z obzidja.

ni iz te zgodbe, pa vendar: pogled proti tromostovju s frasovga balkona. kul je, je pa zastonj.

za fotke velja drobni tisk.

sem si kupil nov telefon in zdaj hodim okol, telefon v žepu, muzka na speaker. Na trenutke sam sebe spominjam na Petra, ko je imel svoj theme music. :D

no, v navodilih od nokie je polno pogojnih želelnikov, primer spodaj. Z rdečo je označen pogojni želelnik, z zeleno pa sklop, ki bi lahko bil pogojni želelnik, pa ni. Nekonsistentno!

pogojni zelelnik pri nokii

PS. fotka je slikana s tem telefonom. Fotkič očitno ni najboljši, ampak vsaj slabo slika. Je pa res, da je slikani papir v originalu popolnoma bel in da so svetlobni pogoji izvrstni. :D