nerabimo rodilnik

April 13th, 2008

zadnjič berem nek forum in naletim na tale stavek:

Tole pa nekapiram ravno najbolje.

Se dvakrat zdrznem; prvič, ker sta besedi “ne kapiram” napisani skupaj in drugič, ker je uporabljen tožilnik namesto rodilnika, kar je zadnja leta zelo popularna hiba. (Ja, jezik se razvija. Ja, verjetno bomo sčasoma odpravili nekatere sklone. Ampak mene vseeno boli, veste. Še bolj kot ledvica.)

Potem pa me presune spoznanje, da je vse ok. Treba je samo pogledat z drugega stališča in slovničnih napak ni več. Če že zanikanje z glagolom pišeš kot eno besedo, lahko potem to besedo legitimiraš v novo obliko glagola in potrebe po rodilniku nenadoma ni več! “Tole nekapiram” je nenadoma enako prav kot “tole kapiram”!

Novi konstrukt seveda rabi ime in s ponosom oznanjam, da je negativnik že drugi konstrukt moderne slovenščine, ki sem ga odkril. Kdor ne ve: prvi je pogojni želelnik in je krasen.

Kdor to nerazume, je osel!



sem si kupil nov telefon in zdaj hodim okol, telefon v žepu, muzka na speaker. Na trenutke sam sebe spominjam na Petra, ko je imel svoj theme music. :D

no, v navodilih od nokie je polno pogojnih želelnikov, primer spodaj. Z rdečo je označen pogojni želelnik, z zeleno pa sklop, ki bi lahko bil pogojni želelnik, pa ni. Nekonsistentno!

pogojni zelelnik pri nokii

PS. fotka je slikana s tem telefonom. Fotkič očitno ni najboljši, ampak vsaj slabo slika. Je pa res, da je slikani papir v originalu popolnoma bel in da so svetlobni pogoji izvrstni. :D

pogojni želelnik v akciji

June 14th, 2007

ha! mogoče ne ravno v idealni obliki, ampak pogojni želelnik je očiten!

pogojni želelnik

So pa vsaj pravilno uporabili besedno zvezo “kliknite sem” in ne “kliknite tukaj”.

Med drugim me poveseli tudi predlog Z pred S v naslovni vrstici okna, ampak tukaj se ne smemo jeziti, ker je to določeno predpripravljeno besedilo, prevod iz “Connect to”. Prevajalec ni imel dosti izbire, ker besedilo ni dinamično in se ne prilagaja ob uporabi.

Dostikrat, ko vidim slovenščino v računalniških programih, me zvije. Sicer nisem hud slavist, ampak premorem nekaj občutka za zadevo (tnx mami). In povem vam: za skoraj vsak slovenski program se da določiti, iz katere stroke je pisec (prevajalec) besedila — jezikoslovec ali računalničar.

Prvi nimajo pojma o tehničnih izrazih in zato večkrat njihovih besedil preprosto ne razumem. Ponekod se znajdem samo zato, ker na pamet vem, kaj se skriva pod gumbom. Deloma so tukaj odgovorni vrli kovalci novih izrazov, ki nimajo stika z realnim svetom, deloma pa pisci besedil, ki nimajo stika s kovalci izrazov. In zgoščenka sploh ni tako huda bedarija.

Kaj šele drugi. Ojoj. Že leta in leta uporabljajo napredne konstrukte slovenskega jezika, čeprav zanje jezik sam še slišal ni. Primera za enega od teh konstruktov:

  • Da bi zaprli okno, morate izbiro potrditi.
  • Da bi obiskali spletno stran, kliknite tukaj.

Pa kaj je to, no!? Besedna zveza “da bi” se uporablja, ko izražaš namen v pretekliku (šli smo v kino, da bi si ogledali film) ali pa v prihodnjiku (zakaj bi šel v kino? da bi si ogledal film). Če kaj vem, je to v bistvu pogojnik. Mimogrede naj se zataknem še ob eno grdobijo iz drugega primera. Uporabnik klikne “sem”, ne “tukaj”. On ne pride tja kliknit, ampak tja klikne. Pridi tukaj — stoj sem. A razumete.

Slovenščina je kompleksno in zmogljivo orodje, ki včasih stvari celo ne otežuje. Zgornje pohabljene primere se da lepo pravilno zapisati kot: “če želite zapreti okno, morate izbiro potrditi” in “če želite obiskati spletno stran, kliknite sem”.

In potem ugotovim, da vrli računalničarji s svojim “da bi” sicer hočejo vprašati uporabnika, če [nekaj] želi, hkrati pa se hočejo izogniti uporabi zveze “če želite”. Ampak zakaj?

[Vstavi poljubno teorijo zarote.]

Kakorkoli že, zdaj poimenujem ta konstrukt pogojni želelnik in se borim za njega uradno priznanje v našem jeziku!!