pameten RSS reader?

July 25th, 2007

nedolgo nazaj sem cmizdil, da iščem pameten RSS reader, ki bi zaznaval moje preference, se na njih učil in mi kazal prefiltrirano vsebino, kar bi (sem ihtavo upal) zvišalo delež kvalitetnih zapisov, ki jih preberem. No, kdor cmizdi, dobi.

Stvar sicer še ni res pametna, ker “kvaliteto” zapisov izračuna iz števila povezav, komentarjev, zaznamkov na diggu in podobnih zadevah, zapisu pa dodeli t.i. PostRank, kar je ocena kvalitete. Torej nič pametnega prilagajanja glede na dejansko vsebino, zapisi pa so “dobri” oz. “zanimivi”, če zanimajo veliko ljudi, drugače pa ne. Zgleda, da odpade tematsko prilagojevanje, je pa začetek in morda ne slab.



Pri PHP-ju so sporočili, da konec leta nehajo objavljati nove verzije PHP-ja verzije 4. Nadgradnje bodo samo varnostne in redke (case-by-case).

Lahko rečem samo: končno. Pa bo to premaknilo lenobe in amaterje v slovenskih podjetjih, ki ponujajo gostovanje?

In še sorodno: projekt WideImage se je pridružil Go PHP5 iniciativi, kar pomeni, da bo od 8. februarja 2008 naprej minimalna zahteva PHP 5.2.

z namenom pokazati razliko med matematikom in fizikom so obema dali nalogo: dokaži, da je razdalja med poljubnima točkama A in B enaka nič. Naloga sicer ni veljavna, ker nepravilno predpostavlja, da je razdalja nič, vendar naj jo rešita po najboljših močeh.

Matematik:

  • razdaljo d(A, B) razbijem na končno število n majhnih razdalj x: d(A, B) = n * x
  • če vzamem zelo majhen x in zraven zamižim na obe očesi, ga lahko zaokrožim na nič
  • dobim d(A, B) = n * 0
  • torej velja: d(A, B) = 0

Fizik:

  • razdaljo d(A, B) zanemarim
  • torej velja: d(A, B) = 0

Rabil bi stvar, ki bi bila običajen RSS reader, s tem da bi se učila, kaj mene zanima in kaj ne in mi potem ponudila le izbor vpisov. Ker kar je preveč, je pa preveč.

Učil bi se tako, da bi pozitivno točkoval vsebino v vnosih, ki bi jih jaz obiskal, razširil ali se na njih zadržal, seveda pa tudi z mojim ekplicitnim glasovanjem (palec gor). Ostalo vsebino bi ocenjeval negativno. Potem bi obstajala neka meja vsebinske zanimivosti, vpisov z ocenjeno zanimivostjo pod to mejo mi reader ne bi prikazoval. Če glede kakšne vsebine ne bi imel zadosti informacij za oceno, bi smatral, da me zanima. Na misel mi pride Thunderbird, ki se po mojem na precej podoben način uči prepoznati spam.

Aja, ta reader bi moral imeti še možnost, da si ogledam vse feede, ne glede na njegovo oceno primernosti. To je vse. A to obstaja? Ker kaj se zgodi, ko odprem svoj reader in dobim 300+ neprebranih feedov? Ne preberem niti enega — vse označim za prebrane in adijo.

Btw, se še komu zdi, da delež dobre vsebine celotne liste feedov tudi pri strogi selekciji slej ali prej pade pod 30%?

Dostikrat, ko vidim slovenščino v računalniških programih, me zvije. Sicer nisem hud slavist, ampak premorem nekaj občutka za zadevo (tnx mami). In povem vam: za skoraj vsak slovenski program se da določiti, iz katere stroke je pisec (prevajalec) besedila — jezikoslovec ali računalničar.

Prvi nimajo pojma o tehničnih izrazih in zato večkrat njihovih besedil preprosto ne razumem. Ponekod se znajdem samo zato, ker na pamet vem, kaj se skriva pod gumbom. Deloma so tukaj odgovorni vrli kovalci novih izrazov, ki nimajo stika z realnim svetom, deloma pa pisci besedil, ki nimajo stika s kovalci izrazov. In zgoščenka sploh ni tako huda bedarija.

Kaj šele drugi. Ojoj. Že leta in leta uporabljajo napredne konstrukte slovenskega jezika, čeprav zanje jezik sam še slišal ni. Primera za enega od teh konstruktov:

  • Da bi zaprli okno, morate izbiro potrditi.
  • Da bi obiskali spletno stran, kliknite tukaj.

Pa kaj je to, no!? Besedna zveza “da bi” se uporablja, ko izražaš namen v pretekliku (šli smo v kino, da bi si ogledali film) ali pa v prihodnjiku (zakaj bi šel v kino? da bi si ogledal film). Če kaj vem, je to v bistvu pogojnik. Mimogrede naj se zataknem še ob eno grdobijo iz drugega primera. Uporabnik klikne “sem”, ne “tukaj”. On ne pride tja kliknit, ampak tja klikne. Pridi tukaj — stoj sem. A razumete.

Slovenščina je kompleksno in zmogljivo orodje, ki včasih stvari celo ne otežuje. Zgornje pohabljene primere se da lepo pravilno zapisati kot: “če želite zapreti okno, morate izbiro potrditi” in “če želite obiskati spletno stran, kliknite sem”.

In potem ugotovim, da vrli računalničarji s svojim “da bi” sicer hočejo vprašati uporabnika, če [nekaj] želi, hkrati pa se hočejo izogniti uporabi zveze “če želite”. Ampak zakaj?

[Vstavi poljubno teorijo zarote.]

Kakorkoli že, zdaj poimenujem ta konstrukt pogojni želelnik in se borim za njega uradno priznanje v našem jeziku!!

all hail firefox

April 17th, 2007

44,5% je skor 50%!

srečen 404!

April 4th, 2007

Jap, četrti april je 404 Page Not Found Day. Dodatno branje o napaki 404 je na voljo na straneh 404 Research Lab-a, kjer so na voljo tudi povezave na zanimive 404 pejđe. :)

dynamic language weenies

March 31st, 2007

Pred kratkim sem prebral res dober esej o statičnih vs. dinamičnih jezikih. Predvsem se loteva hypa, ki ga dobivajo mladci, kot sta npr. Ruby in Python, kdo in zakaj ta hype zganja in kako je v resnici.

Kot tudi na ostalih področjih v življenju, nenadoma argumentacija izgublja trdnost, objektivne meritve in primerjave nimajo veljave, vrednost stvarem dajejo visokoleteče krilatice, ki priletijo iz ust (tehnoloških) evangelistov in navidezna kulskost, ki poganja samo sebe. Dokazi niso pomembni, važno je, kako se nekaj zdi in kako se kdo ob tem počuti. Ob argumentirani kritiki pa se vsujejo žalitve. Te spominja na čisto vsako področje v sodobnem svetu?

Kar z malce težkim srcem citiram Fowlerja (ki ga drugače zelo cenim), ki je izjavil: When I ask the question “Do you think you’re significantly more productive in Ruby rather than Java/C#”, each time I’ve got a strong “yes”. This is enough for me to start saying that for a suitable project, you should give Ruby a spin.

Izjava je sicer mogoče nepravilno vzeta iz konteksta, ampak za primer naj bo. Kot poudari avtor članka, Fowler “od oka” oceni oceno razvijalcev (ki je prav tako “od oka”) in na podlagi te dvojno-od-očne ocene potegne zaključek, da je za nek projekt primerna neka specifična tehnologija. Vsekakor to ni najboljša analiza, torej je rezultat take odločitve precej nepredvidljiv. Avtor članka se še pošali, da če bi podobna pravila veljala na sodišču, bi sodni postopki izgledali tako, da bi poroto samo vprašali: “How do you feel about the defendant?“. :)

Sicer je esej spisan z malce konzervativnega pogleda, ampak vseeno se strinjam skoraj z vsem, kar piše, kar je malce nenavadno, glede na to, da imam rajši dinamične jezike od statičnih. Ruby se mi zdi precej zanimiv (čeprav mi je njegova “naravna sintaksa” ena najbolj čudnih sintaks to-nivojskih jezikov, kar sem jih videl — hoho, o tem bi se lahko razpisal). Ta članek me ne bo odvrnil od preizkušanja novih stvari, mi je pa posodil zelo racionalen pogled na stvari, kar nikoli ne škodi. No, če te zanima več, si preberi Invasion Of The Dynamic Language Weenies (avtor ni nikjer napisan).

nova maskota MDC

March 24th, 2007

Mozilla Developer Center ima nov logo, ki je zelo prisrčen, spremlja ga pa dober tagline. :)

MDC logo

wideimage

March 23rd, 2007

V času klinične smrti bloga sem štartal projekt WideImage, pri katerem sodeluje tudi klemen. Stvar je objektna php knjižnica za operacije s slikami, stestirana s SimpleTestom, izdana pod LGPL licenco. Če želiš videti, kako izgleda v praksi, usmeri oko na preproste primere. Zadevo gosti SourceForge.