potovanje skozi čas

March 21st, 2009

Gledal sem eno oddajo na Discoveryju (ali NGC, nekje pač) o potovanju skozi čas. Govorilo se je o “pravem” potovanju skozi čas, torej takšnem, kjer to počne človek, ne pa laboratorijski elektroni, ki se premaknejo za 1ns v preteklost.

Nastopali so dedci, popolnoma prepričani, da je potovanje mogoče, da smo bolj ali manj tik pred odkritjem in da je samo še vprašanje časa, kdaj bo to praktično prevozno sredstvo. Če pustim ob strani zblojence s klobuki iz alu folije, gre tukaj za (kvazi)znanstvenike, ki se resno ukvarjajo s tem. Eden od njih (naj rasistično poudarim, da je bil črn), je celo bluzil, da lahko tok časa manipuliramo s svetlobo, ker: svetloba vpliva na gravitacijo, gravitacija pa na prostor-čas. Torej: s svetlobo lahko potujemo po času. Črnci pač. ;)

No, žal ne bo držalo. Ni ti treba biti hiperfizik, da lahko razmisliš: če bi bilo potovanje skozi čas možno, bi nekdo že pripotoval k nam in nam to povedal. Argument se morda ne zdi prav močen, ampak zadošča. Če bi od neke točke v naši prihodnosti potovanje skozi čas bilo možno, bi, ne glede na nadzor potovanj ali ceno, slej ali prej nekdo prišel k nam na obisk. In ker bi bila tehnologija znana od neke točke naprej, bi v času od izuma potovanja skozi čas, do konca človeštva, takih ljudi bilo verjetno cel kup.

Če ne drugega, bi prišli, da bi sebi povedal patent za potovanje in z njim zaslužili. Ali, da bi pobegnili pred roko zakona, ali roko zločina. Ali pa zato, da bi pospešili naš napredek, ker bi nam lahko prinseli znanje iz prihodnosti. Mogoče bi pripotovali, da bi se izognili koncu sveta ob smrti Sonca, mogoče pa zato, da bi v živo videli nekatere zgodovinske osebnosti in dogodke našega časa. Bush! Izum interneta! Prvi temno-bel ameriški predsednik! Janša! Vesoljski turizem bi cvetel. Ker vemo, kako ljudje funkcionirajo, je zelo razumno pričakovati, da bi se to zgodilo.

Nekateri trdijo, da se to že je zgodilo in da se še dogaja, samo mi ne vemo. Pshaw! Če bi se to dogajalo, te trume ljudi ne bi mogle prav dolgo skrivati, da so prišle skozi čas. Nismo v filmu. No, to se ni zgodilo, torej očitno potovanja skozi čas ne bomo izumili. Nekateri tega nočejo priznati, temveč se zatekajo k vzporednim vesoljem, ki jih itak potrebuješ, da rešiš paradokse potovanja skozi čas. Koncept vzporednih vesolj je kolikor toliko enostaven. Če jaz potujem v svojo preteklost in se srečam in se pogovarjam sam s sabo, ubijem svojega dedka, pojem svojo juho in spim v svoji postelji, potem bi se moral tega spomniti tudi iz svoje preteklosti. Ker se ne, očitno tega nisem oz. ne bom naredil, ne? Ha-ha, nikakor! Vzporedna vesolje to the rescue: potoval sem v vzporedno vesolje, ki je sicer enako (oz. podobno), v katerem sem vse to naredil in sem se kasneje spomnil. Torej, ko potuješ skozi čas, greš v drugo vesolje, kjer se to je zgodilo. Samo v tem se ni.

Ampak to pomeni, da je od vseh vzporednih vesolj naše edino, v katerega nihče ne pripotuje. Torej mi smo od vseh enakovrednih vzporednih vesolj tisto, iz katerega se vedno gre, nikoli pa ne pride vanj. Čeprav to zdrži verjetnostni račun, se mi zdi totalna traparija. Izmišljati si kompleksne inštalacije in jih dodatno komplicirati samo zato, da bi ohranili romantično idejo, da je potovanje skozi čas možno, je neznanstveno. Če razteguješ resničnost in okolje, samo zato, da bi bil tvoj cilj teoretično možen, mora to biti jasen signal, da je nekaj narobe in da pretiravaš. Sicer res ne morem trditi, da vzporedna vesolja ne obstajajo, vendar tudi druga stran ne more z nič večjo verjetnostjo reči, da obstajajo. S to razliko, da so jih oni izumili zato, da bi bilo potovanje skozi čas možno, ne zato, ker so jih v to smer napeljale raziskave.

Dragi moji, fenomenalno in romantično kot bi potovanje skozi čas bilo, žal (oz. bolj na srečo) ostaja domena znanstvene fantastike. Sprijaznimo se, da vsi potujemo s hitrostjo približno 1s na sekundo v prihodnost in da bo tako ostalo. Imamo nekaj variabilnega prostora, kjer se potovanje skozi čas upočasni, če se skozi prostor premikamo hitreje. Torej če bi šli blizu svetlobne hitrosti, bi se skozi čas premikali opazno počasneje, ampak še vedno naprej. To je pa vse, kar lahko realno pričakujemo. :)



wide thoughts

February 14th, 2009

štartal sem nov blog, namenjen primarno tehničnim debatam in objavam v zvezi z WideImage knjižnico. Geek.

PHP4 rip

August 4th, 2008

Po osmih letih nas zapušča PHP4. Zadnjega dne lani se je nehala uradna podpora, do osmega avgusta letos pa so dopuščali možnost varnostnih popravkov. Do tega ni prišlo, torej je januarska verzija 4.4.8 poslovilna.

PHP4 ima pestro zgodbo: populariziral je PHP in ga zakoličil med glavne akterje na spletu, povzročil je pravo poplavo programov različnih kvalitet, kar je botrovalo poplavi varnostnih lukenj in zmotnemu mišljenju, da je PHP nevaren. Naj vas pomirim, orodje je varno toliko, kolikor varno ga uporabljate. PHP se slovesa nevarnega jezika še zdaj ni do konca otresel, kljub tej nesmiselnosti. Nadalje je PHP4 uvedel že-nečemu-podoben objektni model, čeprav so ga fenomenalno posrali z referencami (clone object on assign). Vseeno je bila podlaga dovolj dobra in objektni model v PHP5 je lahko napredoval brez večjih pretresov. Ko rečem “napredoval” mislim “postal bolj podoben Javinemu”, kar ni nujno dobro.

Naslednja stvar, po čemer si bomo štirico nedvomno zapomnili, je to, da je skoraj spotaknila naslednjo verzijo, ker je bila dovolj dobra, da si jih veliko ni želelo naprej (podobna zgodba se dogaja Visti, ker so XP-ji zadosti večini uporabnikov). Verzija 4 je bila hitra, zmogljiva, omogočala je hiter rezultat za malo dela, predvsem pa cel kup razširitev za praktično karkoli. Vse to je zadoščalo za to, da je v par letih zrasla ena gora open-source PHP knjižnic, orodij in aplikacij, temelječih na PHP4, zraven pa seveda še kup end-user aplikacij (web strani itd). Prehod na PHP5 je bil izrazito počasen, zaradi tega, ker je štirica enostavno ponujala zadosti, potem pa še zaradi nevednosti, kupa legacy kode in ne nazadnje zaradi web hosting podjetij. Ta so, z izgovori, da želijo ponujati samo tisto, kar uporabniki zahtevajo, zadrževala inštalacije verzije 5. Ker zato seveda ni bilo hostinga za verzijo 5, so tudi razvijalci delali za verzijo 4 in hostinga za 5 niso potrebovali … V Sloveniji so ponudniki prostora šli na PHP5 večinoma šele lani, to je 3 leta po izidu verzije! In še to šele po napovedi, da bodo za štirko odpovedali podporo zadnji dan leta 2007. Nekaj je temu premiku pripomogla tudi GoPHP5 iniciativa (katere član je tudi WideImage), gibanje open-source projektov, ki so se odločili podpirati samo php5. Kljub temu, da je štirica dobesedno spremenila svet, je bil že zdavnaj čas, da se umakne.

Zanimivo: en slovenski ponudnik (kelt.si), o katerem sem že pisal, še vedno ponuja samo php4, kar presega meje trapastega in zapade že globoko v območje neumnosti.

Ravno v tem času (nekaj dni nazaj), so izdali PHP 5.3 alpha 1 (estimated release date za 5.3 je oktober). Ta ponuja en kup sladkorčkov, med katerimi so najslajši:
– namespaces,
– late static binding in __callStatic,
– closures,
– cyclic garbage collection.

Hura! Čisto vsako stvar od teh sem nestrpno pričakoval. :)

MySQL je zastonj!

July 17th, 2008

Ampak če rabi pomoč eden od njihovih inženirjev, lahko doniraš. Naša ekipa je dala par kovancev v skrinjico. :)

ko v vsakdanjem pogovoru rečeš “peer-to-peer pressure” :)

phpkonferenca je kul

July 5th, 2008

bilo je zanimivo. Organizacija dobra (hvala Anžetu in ostalim), tematike ustrezne, predavatelji kompetentni (čeprav ne vsi z dobrim View layerjem, hihi). Predavanja so bila bolj splošno-tehnične narave, brez umazanih podrobnosti, tako da veliko novega nisem izvedel. Vsaka tema sama zase bi sicer lahko porabila cel dan in še ne bi prišli do konca, tudi občinstvo je bilo široko (par zelo mladih, vzpodbudno), tako da je to razumljivo. Skratka, bilo je fajn.

Malo je nagajal samo naš “krožek” zgoraj, ker smo bili z vprašanji vztrajni in kritični (upam, da ne tudi tečni). Se mi je zdelo, da je po prvih nekaj predavanjih vsak predavatelj pogledoval proti nam in vprašanja že pričakoval. Upam, da nisem komu pokvaril predavateljske izkušnje. :)

Me je pa presenetilo število ljudi, ki razvijajo vse na lastni kodi; konkretno frameworke. Sicer smo tudi pri nas to počeli, vendar se na dolgi rok to ne splača. Open-source frameworkov in CMS-ov je malo morje, vsak lahko najde ustreznega, ki je aktivno v razvoju, ima spodobno dokumentacijo in skupnost, tako da to ni izgovor. Res je, da se je potem potrebno malo prilagoditi (pač ni spisan tebi na kožo), ampak prednosti premagajo vse. Mimo tebe se software razvija, odpravljajo se hrošči, dodajajo se funkcionalnosti, vse to dobesedno zastonj. Ves čas lahko posvetiš programiranju specifičnih zahtev svojih aplikacij. Kaj šele, če katerega od svojih razvijalcev dodeliš za par ur tedensko na ta projekt, namesto, da razvija lastno rešitev? In ja, seveda obstajajo izjeme, kjer je lastni razvoj bolj smiseln, ampak za enostavne strani in tipične aplikacije to vsekakor velja.

Druga zadeva, ki me je presenetila, je število zagovornikov templatinga. Gre za večni boj templejtov proti uporabi čistega php-ja. Kot nekoč zagrizen Smartyjevec, z bežnimi izkušnjami s PHPTAL-om in svojimi preprostimi templating rešitvami, nekako razumem, da argumenti v prid templejtom obstajajo. Ampak zdaj, ko sem šel na drugo stran, se mi ti argumenti zdijo večinoma slabi, puščajo vodo, nekateri pa so že kar nesmiselni. Na kratko rečeno: prav nobene prednosti ne vidim v uporabi templating sistema. Razen v izjemnih primerih, se razume. In razume se tudi, da večina uporabnikov templejtov teh izjemnih primerov nima (drugače ne bi bili izjemni, hehe).

Kakorkoli, zanimiv in zabaven dogodek. Za drugo leto držim pesti za večdnevno zadevo, po možnosti s poglobljenimi delavnicami na kakšnih zanimivih področjih. In držim pesti, da bo žrebanje in da bom jaz dobil maca, letos so bili listki očitno nekaj pomešani, ker ga nisem. :D

PS. baje sem edini, ki uporablja unit testing. Upam, da si samo ljudje niso upali dvigniti roke, ker je 1/150 hudo majhen delež. ;)

zeleni utrip

June 21st, 2008

izšel je zanimiv program, ki pametno ugaša vaš monitor in računalnik, tako da je računalnik čim manj prižgan in da te hkrati ne moti med delom (torej se ti ne ugaša pred nosom). Sicer ni zastonj, ampak povrne svoje stroške v par mesecih.

Več o zadevi: zeleniutrip.si.

linux ftw!

June 7th, 2008

verjeli ali ne, na Dellovem XPS 1530M, ki ima predinštalirane windows vista + cel kup custom Dellovega softvera in originalnih driverjev, imam neprestano težave z wirelessom. Na istem računalniku, v linuxu Kubuntu (kjer mi še multimedijske tipke ne primejo), pa wireless dela tip-top brez najmanjše težave. Res je, da sem ga 3 dni rihtal, ampak vsaj zrihtal sem ga lahko, v Windowsih lahko samo nebogljeno odstranjujem in inštaliram vedno isti (in edini) drajver …

statistika dela čudeže

March 24th, 2008

Bill Gates vstopi v zatočišče za brezdomce in nenadoma je povprečna oseba v tem zatočišču milijonar.

staro, ampak zdele me je prov nasmejal :)

firefox + adblock = kraja?

August 17th, 2007

Uporabniki Firefoxa, ki imajo (lahko) nameščen Adblock stranem prinašajo izgubo, ker delajo promet in obremenjujejo strežnik, ne prinesejo pa dobička s klikanjem na reklame, kar posledično pomeni slabšo storitev za ostale obiskovalce teh spletnih strani. Kam to lahko pelje? V blokiranje firefoxa. :D

Nit, ki me najbolj nasmeji:

The Mozilla Foundation and its Commercial arm, the Mozilla Corporation, has allowed and endorsed Ad Block Plus, a plug-in that blocks advertisement on web sites and also prevents site owners from blocking people using it.

If you are offended by the Mozilla Corporation’s endorsement of dishonesty please contact the Mozilla Foundation and ask them to stop empowering internet theft.

Torej Mozilla dovoljuje in omogoča internetno krajo! Pazi, pazi, miško! :D

skrivnost št. 1: ne nikomur povedat, da so uporabniki Firefoxa, vsaj v primerjavi z uporabniki IE, praviloma bolj spletno-zavedni in to že samo po sebi pomeni manj klikanja na oglase. Po drugi strani pa naredijo velik delež nakupov v običajnih spletnih trgovinah (nepreverjeno, ampak slišano iz več virov), kar mogoče govori o tem, da so bolj zavedni potrošniki in se ne puščajo nategovat migetajočim slikicam, ki prodajajo močno neuporaben predmet za izredno nizko ceno. Enostavna rešitev za tiste, ki želite, da klikamo na oglase: uredite, da bodo oglasi prodajali nekaj smiselnega, uporabnega in vrednega svojega denarja.

skrivnost št. 2: ne nikomur povedat, da znata blokirati oglase tako Opera, kot tudi IE. Da ne bo to slučajno prišlo na ušesa tem preganjalcem čarovnic in bodo zablokirali še ta dva brskalnika. Vse za dobro obiskovalcev. :D

No, ampak nekaj resnice le je na tem. Če bi vsi obiskovalci uporabljali adblock, ne bi imeli celega kupa spletnih strani, od tega celo nekaj dobrih. Me zanima, kam se bo vse skupaj obrnilo, glede na to, da oglaševalci sigurno ne mislijo spustiti iz rok niti koščka.

Kaj če se bi kakšna velika in uporabna stran, ki živi od reklam, odločila blokirati uporabnike firefoxa? Polovica bi jih nehala stran obiskovati, druga polovica bi pa to počela z drugim brskalnikom, kar bi lastnikom zagotovilo večji doseg oglaševanja in manjše stroške obratovanja, vse skupaj za dobesedno 5 minut dela. Ekonomisti si manejo roke. Na našem trgu bi to recimo bil najdi.si. Si predstavljate in a se komu to zdi možno?