z razmerjem:
št. knjig serije Discworld v angleščini, ki jih knjižnica ponuja / št. vseh knjig serije Discworld

kjer želimo doseči rezultat vsaj 0,5.

za knjižnico bežigrad vstavimo parametre in izračunamo:
2 / 36 = 0,056, kar je skoraj za faktor 10 pod minimalno zahtevo.

V primerjavi z mojo prejšnjo knjižnico, kjer je razmerje 29 / 36 = 0,806, je to kar žalostno. Še posebej, če upoštevamo, da ima bežigrajska knjižnica več knjig od viške. :(



dynamic language weenies

March 31st, 2007

Pred kratkim sem prebral res dober esej o statičnih vs. dinamičnih jezikih. Predvsem se loteva hypa, ki ga dobivajo mladci, kot sta npr. Ruby in Python, kdo in zakaj ta hype zganja in kako je v resnici.

Kot tudi na ostalih področjih v življenju, nenadoma argumentacija izgublja trdnost, objektivne meritve in primerjave nimajo veljave, vrednost stvarem dajejo visokoleteče krilatice, ki priletijo iz ust (tehnoloških) evangelistov in navidezna kulskost, ki poganja samo sebe. Dokazi niso pomembni, važno je, kako se nekaj zdi in kako se kdo ob tem počuti. Ob argumentirani kritiki pa se vsujejo žalitve. Te spominja na čisto vsako področje v sodobnem svetu?

Kar z malce težkim srcem citiram Fowlerja (ki ga drugače zelo cenim), ki je izjavil: When I ask the question “Do you think you’re significantly more productive in Ruby rather than Java/C#”, each time I’ve got a strong “yes”. This is enough for me to start saying that for a suitable project, you should give Ruby a spin.

Izjava je sicer mogoče nepravilno vzeta iz konteksta, ampak za primer naj bo. Kot poudari avtor članka, Fowler “od oka” oceni oceno razvijalcev (ki je prav tako “od oka”) in na podlagi te dvojno-od-očne ocene potegne zaključek, da je za nek projekt primerna neka specifična tehnologija. Vsekakor to ni najboljša analiza, torej je rezultat take odločitve precej nepredvidljiv. Avtor članka se še pošali, da če bi podobna pravila veljala na sodišču, bi sodni postopki izgledali tako, da bi poroto samo vprašali: “How do you feel about the defendant?“. :)

Sicer je esej spisan z malce konzervativnega pogleda, ampak vseeno se strinjam skoraj z vsem, kar piše, kar je malce nenavadno, glede na to, da imam rajši dinamične jezike od statičnih. Ruby se mi zdi precej zanimiv (čeprav mi je njegova “naravna sintaksa” ena najbolj čudnih sintaks to-nivojskih jezikov, kar sem jih videl — hoho, o tem bi se lahko razpisal). Ta članek me ne bo odvrnil od preizkušanja novih stvari, mi je pa posodil zelo racionalen pogled na stvari, kar nikoli ne škodi. No, če te zanima več, si preberi Invasion Of The Dynamic Language Weenies (avtor ni nikjer napisan).

Opis: najpogosteje uporabljani Oblikovni vzorci, podprti z Unit Testi in primeri v PHP 5 in 4.

Svetla točka: precej teže na Unit Testingu, vzporedno z razvojem primerov gre tudi razvoj in razlaga testov. Poglavje SimpleTest Testing Practices.

Temna točka: določeni vzorci (recimo MVC) razloženi premalo globoko in izčrpno glede na splošno globino knjige.

Pogrešal sem: Inversion of Control Containers.

Malce odveč: PHP 4 odlomki in primeri. Gledano s stališča objektnega programiranja je PHP4 precej nedorasel, kar otežuje objektni in vzorčni razvoj. Del vsebine je tako “izgubljen”, ker se ukvarja le s krpanjem kode za združljivost, kar bi lahko počeli bralci sami s pomočjo tistih virov, ki so posvečeni prehodu in razlikam verzije 4 in 5. Vseeno pogojno koristno, vsaj v času izida knjige.

Splošna ocena: Solidna knjiga, priporočam pa mestoma podporo PoEAA in seveda GoF za tiste, ki vas zanimajo podrobnosti določenih vzorcev.

Knjigo dobite na php|architectovi strani ali na Amazonu.

Tkole je s to knjigo. Pršla je k meni iz amerike (tnx luba :*).

knjiga od zunaj
Je srebrna, ne tko kot zgleda na tej sliki. Srebrna ni barva (kot nas poučijo slikarji) in sploh je ne moreš vidt na zaslonu. Moja preljuba kamerca pa odvzame sliki še vso možno kvaliteto, zato izgleda tako … kot izgleda.

Na začetku ima stric Dawkins nenavaden in (vsaj meni osebno) neprijeten ton in način pisanja. Preveč je populističen, otročji in v stilu “združimo se”, “skupaj smo močni”, “aktivirajmo se”, “mi proti njim” & company. Čist nič njemu podobno in precej zoprno. Mogoče je to pravilen pristop in samo meni osebno ni všeč, nikoli nisem namreč maral kakršnihkoli aktivistov. Delno pa gre to pripisati mojim očitno previsokim pričakovanjem. Po The Blind Watchmaker in The Selfish Gene sem od njega pričakoval analitičen in logičen pristop, na trenutke tudi hladno-znanstvenega. Skratka, v času branja začetnega dela sem se tudi spraševal, če bom knjigo sploh prebral, tako zoprna mi je bila.

K sreči pa se potem kmalu po začetku poba loti stvari tako, kot se je najbolj zna. Vzpostavi podlago, potem pa korak za korakom razbija argumente zagovornikov boga, si pri tem pomaga s citati, primeri in razmišljanji. Saj ne, da pove kaj fantastično neverjetnega, ampak vseeno širi perspektivo. Navede tudi par zastrašujočih primerov zlorabe vere in človeške ujetosti vanjo.

Eden takih je primer ameriškega študenta medicine, ki postane ateist, kar si upa povedati svoji punci. Študent pove, da je bila ona “horrified” in da “she can’t trust me, because my morals don’t come from God.” Auč. Sem se pa vseeno zasmejal pri tem stavku. Da je lahko nekdo tako omejen?

Med drugim obdela tudi Biblijo, ki naj bi bila moralni vzor za kristjane. Stvar je že kar bolna; toliko nemoralnosti, kot je napisanih noter, presega vse. Morije, krutosti nad ženskami, otroki in nedolžnimi masami ljudi … Tukaj tudi leži močan argument — oz. že kar dokaz — za to, da morala ne more izhajati iz Biblije; celo verniki se zavedajo njene nemoralnosti, zato se v bistvu ne zgledujejo po njej kot celoti, temveč jo sprejmejo selektivno — zgledujejo se po tistih delih, ki jih sami smatrajo za moralne. Ampak že za to selekcijo moraš imeti čut za moralo, torej ga nisi mogel dobiti iz teh zapisov! In ker je Biblija Božje delo, ki naj bi bilo moralno vodilo, hkrati pa ni niti slučajno moralna, morala ne more priti od Boga. (Saj ne, da bi kdo pri zdravi pameti kdaj mislil, da pride od Boga. Ampak tisti, ki to mislijo, živijo v hudem osebnem konfliktu. Zato pa so taki.)

Loti se tudi nedvoumne nevarnosti religije in njenega ogrožanja celega sveta, njene psihične zlorabe nad ljudmi in evolucijskih vzrokov za njen obstoj. Ta zadnje mi je bilo še posebej zanimivo, ker tega prej nisem zares poznal. Religija je (evolucijsko gledano) očitno precej močna, saj se posreduje naprej in razvije praktično sama od sebe (če je količina neumnih ljudi zadostna). To pa še ne pomeni, da je dobra za ljudi — trenutno lahko rečemo samo to, da je dobra za svoje preživetje.

V celoti se knjiga bere dobro, je zanimiva, vleče in dobro razlaga. Ful priporočam in nočem, da koga odvrne moja kritika njenega začetka. Pri meni osebno pa je Dawkins prav zaradi njega žal dobil eno mastno črno piko. Se mi je pa podpisal not! Samo dejanje si lahko ogledate tukaj, portret avtograma pa spodaj. Za to mu zbrišem mast dol s črne pike.

avtogram

to je nekdo iskal na mojem blogu (i spy). 4 zaporedna iskanja in zelo ozek kontekst – očitno je iskal nekaj točno določenega. No, tukaj tega še nisem omenil (zato iskalec stvari ni našel), ampak te štiri besede so zadostna (ne pa tudi nujna) množica besed, ki določa res hudo serijo knjig. Če bi na hitro hotel opisat stil, bi rekel h2g2 + LOTR in verjetno ne bi zelo falil. Bi se pa dal ziher še bolj natančno določit, če bi poznal mal več science fiction in high fantasy literature. Za začetek lahko samo rečem: ne tako tehnično kot štoparc in ne tako dolgo (na trenutke dolgočasno, priznajmo si) kot gospodar. Mljask. Kmal bom prebral vse, če mi bo jašar zrihtal ta nove. :)

Tko, zdej moj iskalnik najde vse te štiri besede :)

Lem

March 28th, 2006

Hja, pa ga ni več. Po pravici povedan nism sploh vedu, če je še živ – po njegovih zf knjigah bi prej mislu, da ni, ker so ble pisane še pred bumom tehnologije. Old-skool-high-tech: mehanika, stikala, velike luči v raketah in to. Ampak to ni zbijal vrednosti recimo Zvezdnim dnevnikom Ijona Tihega al pa Pirxu. Solarisa nisem še prebral, mogoče ga sploh ne bom? Sicer pa je baje sledil tehnologiji, kot piše tuki.

Mogoče sem sicer edini, ampak Ijona in Pirxa sem prebral ene 5x, Douglasovo famozno trilogijo v štirih knjigah s petimi deli pa ene 20x – in sem vmes opazil nekaj podrobnosti v humorju, odnosih med liki in flowom zgodbe. Vse precej na abstraktnem nivoju, tko da ne morem rečt Pirx = Ford, ampak vsen. Opazu sm jih in to precej, iz česar si mogoče upam sklepat, da je Dougi bral Lemmyja?

wow, res!? ne ga srat! kako to?

namreč s to in podobnimi izjavami se je zaključil boj med Znanostjo in emm … Neumnostjo? skratka, 6 neumnih in 4 pametni ljudje so glasovali glede novih učnih standardov v Kansasu (v nasprotju z vsemi pričakovanji je to v ZDA). Ker za evolucijo ni dokazov in se fosili ne ujemajo s teorijo evolucije (a niso fosili ravn tisti, ki … jaz sem pa mislu, da … no saj vsen), so v tem učnem standardu evolucijo degradirali na raven teorije, ki jo je treba jemati kritično in z rezervo. Točno kako se bo to odražalo pri učenju, mi ni znano, govori se pa o tem, da bo kreationizem dobil vsaj enako pomembno vlogo pri učenju, v stilu “oboje je teorija”.

O dolgoročnih posledicah ne bi špekuliral, v nekem članku pa sem zasledil bojazen, da se bo stvar razširila in pridobila na moči. Men je sicer jasno, da zdrav kritičen pogled ne škodi (ploščata zemlja anyone?), ampak ene stvari so manj smiselne in dokazljive, druge pa bolj. In evolucija je definitivno več kot teorija.

Naj vam predstavim Strica Evolucija Ni Osnovana Na Neposrednem Opazovanju. haha na smeh mi gre, ko pišem ta stavk :D Spodaj na sliki je (verjetno) on. Če ga kdaj vidte, ga dajte prosim na gobec. dvakrat (2x), če se da. Evolucija ni osnovana na neposrednem opazovanju!? Me zanima, če verjame v tuja osončja, ki imajo podobno lastnost (namreč tale reč z osnovanostjo na neposrednem opazovanju)? Al pa, a verjame v naše sonce?

Bi si kdo vzel čas, da mu razloži, da se evolucije NE DA NEPOSREDNO OPAZOVAT, zarad tega kar je? Ker je celoten čas modernega človeštva (par tisoč let) v primerjavi s celotnim časom evolucije enak približno 0,00? Ker smo za evolucijo prehitri in se v času našega življenja sploh ne uspe zgoditi? Ker rabi VELIKO časa za MAJHNO spremembo? Ker je tko definirana in je to BISTVO!?

kreten :)

Čist tipičen je. Vsaj mislm, da je to on … če še verjamete v gugla, s katerim sm modela našu … Isku sm pa “Steve Abrams”.

btw, ker vedno berem The Blind Watchmaker od Richarda Dawkinsa, mi je stvar še tok bolj absurdna. Mal mi gre na smeh, mal pa tud na bruhanje. Zato delam smešne obraze :)