Tkole je s to knjigo. Pršla je k meni iz amerike (tnx luba :*).

knjiga od zunaj
Je srebrna, ne tko kot zgleda na tej sliki. Srebrna ni barva (kot nas poučijo slikarji) in sploh je ne moreš vidt na zaslonu. Moja preljuba kamerca pa odvzame sliki še vso možno kvaliteto, zato izgleda tako … kot izgleda.

Na začetku ima stric Dawkins nenavaden in (vsaj meni osebno) neprijeten ton in način pisanja. Preveč je populističen, otročji in v stilu “združimo se”, “skupaj smo močni”, “aktivirajmo se”, “mi proti njim” & company. Čist nič njemu podobno in precej zoprno. Mogoče je to pravilen pristop in samo meni osebno ni všeč, nikoli nisem namreč maral kakršnihkoli aktivistov. Delno pa gre to pripisati mojim očitno previsokim pričakovanjem. Po The Blind Watchmaker in The Selfish Gene sem od njega pričakoval analitičen in logičen pristop, na trenutke tudi hladno-znanstvenega. Skratka, v času branja začetnega dela sem se tudi spraševal, če bom knjigo sploh prebral, tako zoprna mi je bila.

K sreči pa se potem kmalu po začetku poba loti stvari tako, kot se je najbolj zna. Vzpostavi podlago, potem pa korak za korakom razbija argumente zagovornikov boga, si pri tem pomaga s citati, primeri in razmišljanji. Saj ne, da pove kaj fantastično neverjetnega, ampak vseeno širi perspektivo. Navede tudi par zastrašujočih primerov zlorabe vere in človeške ujetosti vanjo.

Eden takih je primer ameriškega študenta medicine, ki postane ateist, kar si upa povedati svoji punci. Študent pove, da je bila ona “horrified” in da “she can’t trust me, because my morals don’t come from God.” Auč. Sem se pa vseeno zasmejal pri tem stavku. Da je lahko nekdo tako omejen?

Med drugim obdela tudi Biblijo, ki naj bi bila moralni vzor za kristjane. Stvar je že kar bolna; toliko nemoralnosti, kot je napisanih noter, presega vse. Morije, krutosti nad ženskami, otroki in nedolžnimi masami ljudi … Tukaj tudi leži močan argument — oz. že kar dokaz — za to, da morala ne more izhajati iz Biblije; celo verniki se zavedajo njene nemoralnosti, zato se v bistvu ne zgledujejo po njej kot celoti, temveč jo sprejmejo selektivno — zgledujejo se po tistih delih, ki jih sami smatrajo za moralne. Ampak že za to selekcijo moraš imeti čut za moralo, torej ga nisi mogel dobiti iz teh zapisov! In ker je Biblija Božje delo, ki naj bi bilo moralno vodilo, hkrati pa ni niti slučajno moralna, morala ne more priti od Boga. (Saj ne, da bi kdo pri zdravi pameti kdaj mislil, da pride od Boga. Ampak tisti, ki to mislijo, živijo v hudem osebnem konfliktu. Zato pa so taki.)

Loti se tudi nedvoumne nevarnosti religije in njenega ogrožanja celega sveta, njene psihične zlorabe nad ljudmi in evolucijskih vzrokov za njen obstoj. Ta zadnje mi je bilo še posebej zanimivo, ker tega prej nisem zares poznal. Religija je (evolucijsko gledano) očitno precej močna, saj se posreduje naprej in razvije praktično sama od sebe (če je količina neumnih ljudi zadostna). To pa še ne pomeni, da je dobra za ljudi — trenutno lahko rečemo samo to, da je dobra za svoje preživetje.

V celoti se knjiga bere dobro, je zanimiva, vleče in dobro razlaga. Ful priporočam in nočem, da koga odvrne moja kritika njenega začetka. Pri meni osebno pa je Dawkins prav zaradi njega žal dobil eno mastno črno piko. Se mi je pa podpisal not! Samo dejanje si lahko ogledate tukaj, portret avtograma pa spodaj. Za to mu zbrišem mast dol s črne pike.

avtogram



3 Responses to “Richard Dawkins: The God Delusion”

  1. domn Says:

    Najdu pdf in dljam… mogoče bom pol tud prebrav :P

  2. kjuti Says:

    fajn, da ti je bla na koncu vsec :*

  3. trik Says:

    gut clank, gut clank.
    Mene je nanga spomnila epizoda sauthparka, zato sem tudi poprijel za knjigo v knjigarni. Ampak sem jo spet odlozil nazaj (in kupil daglasa adamsa)