Širna Debelina

Naslov ni popoln; najprej zato, ker obstajajo izjeme, potem pa še zato, ker enako velja tudi za novejše angleške in (tokrat brez izjem) slovenske. Torej, zakaj sux? Zato, ker niso smešne.

Monty Python: Argument clinic

Monty Python: Bicycle repairman

Monty Python - Ministry of Silly Walks:

Rowan Atkinson: Fatal Beatings

Rowan Atkinson: A warm welcome

A bit of Fry and Laurie: Dr. Tobacconist

A bit of Fry and Laurie: Slightly mad

Smejte se!

Že leta spremljam snooker (predvsem takrat, ko prenašajo turnirje na eurosportu hihi). Nekaj pri tej igri je tako fantastičnega, da me lahko drži ure in ure, ko se znalci počasi glodajo s šahovskimi potezami. Napetost raste z vsako potezo, nasprotnik pa je popolnoma nemočen do napake igralca pri mizi. Občutek šteje vse; intuicijski igralci premagujejo tehnične, ko male kugle bašejo v male žepke na veliki zeleni površini. In nastavljajo belo kuglo pod pravim kotom za naslednje udarce …

In potem moj favorit totalno pomete s konkurenco in tretjič postane svetovni prvak. Juhu!

danes sem klical na servis in jim požugal, da je mimo že 45 dni in da kaj bomo zdaj? Po začetnem (za odtenek ogorčenem) začudenju gre ženska zadevo preverit in se vda v usodo. Novo n73 dobim “naslednji teden”, za barvo pa nisem vprašal. Če bo napačna, se bom zatekel v terorizem.

Do takrat pa praznujem zmago malega človeka nad sistemom! Čeprav nisem majhen človek, sistem je samo nedolžni lokalni zastopnik in mogoče “naslednji teden” pomeni novih 45 dni čakanja, sladek občutek zmage ostaja.

danes sem dosegel deseto praštevilo, še 12 jih čaka (optimistična ocena). Hura zame!

po dolgem času sem le usposobil spominsko kartico (ne, telefona še nimam, v petek bo 45 dni) in pripravil tole potopisno predavanje v besedi in sliki. Čeprav so besede redke in slike nekvalitetne, boste v njem seveda neizmerno uživali.

prvi del, prihod in predstavitev

Sauber na ciriškem letališču

Oblaki mečejo senco na atlantik

prvi stik, malo pod bostonom

pogled od vhoda v brlog, washington dc nw

kapitol se diči na koncu blatnega travnika

*15 min pavze*

drugi del, nekatere zanimivosti

toboadsi na macbook airu

letalne naprave, med drugim SpaceShipOne v muzeju zraka in prostora

the exorcist staircase

gasilci se vozijo neprestano, podnevi …

… in ponoči. Hiše so narejene iz papira in hitro zagorijo, čeprav je papir zelo kvaliteten.

*15 min pavze*

tretji del, favna

morska leva se petelinita in bohotita v popoldanskem soncu

panda. nuff said.

arapaima, riba sumljivega porekla in videza. Zgleda kot star pozlačen baročni okras.

2 tigra.

plastična žaba

kdo verjame, da so tole najbolj strupene živali na svetu?

*15 min pavze*

četrti del, povzetek
washington je velik in vsebuje veliko črncev. Hiše so visoke, ceste in pločniki široki. Ljudje te sprašujejo, kako si, čeprav jih nič ne zanima. Taksisti so nori. V baltimoreu so strelne luknje v šipi tramvaja, s katerim se pelješ v akvarij. Najcenejša hrana je fastfood. Hardrock cafe je svinjsko drag in nima dobre hrane. Izogib! Veliko lažje prideš ven iz amerike, kot vanjo. Na letališčih te namreč varnostniki nazaj grede dobesedno ignorirajo. Sem bil malo užaljen, ampak si nisem upal pokazat jezika.

zadnjič berem nek forum in naletim na tale stavek:

Tole pa nekapiram ravno najbolje.

Se dvakrat zdrznem; prvič, ker sta besedi “ne kapiram” napisani skupaj in drugič, ker je uporabljen tožilnik namesto rodilnika, kar je zadnja leta zelo popularna hiba. (Ja, jezik se razvija. Ja, verjetno bomo sčasoma odpravili nekatere sklone. Ampak mene vseeno boli, veste. Še bolj kot ledvica.)

Potem pa me presune spoznanje, da je vse ok. Treba je samo pogledat z drugega stališča in slovničnih napak ni več. Če že zanikanje z glagolom pišeš kot eno besedo, lahko potem to besedo legitimiraš v novo obliko glagola in potrebe po rodilniku nenadoma ni več! “Tole nekapiram” je nenadoma enako prav kot “tole kapiram”!

Novi konstrukt seveda rabi ime in s ponosom oznanjam, da je negativnik že drugi konstrukt moderne slovenščine, ki sem ga odkril. Kdor ne ve: prvi je pogojni želelnik in je krasen.

Kdor to nerazume, je osel!

še 14 dni in mi bodo moral dat novo zarad predolgega servisnega obdobja. majke mi.

Bill Gates vstopi v zatočišče za brezdomce in nenadoma je povprečna oseba v tem zatočišču milijonar.

staro, ampak zdele me je prov nasmejal

prejšnji torek sem nesel svojo n73 na servis, ker se mi parkrat na teden ugasne brez razloga, tudi med klepetom. In ko jo prižgem, moram nastaviti datum in uro, kar je z mojega stališča preveč narobe.

In sem jo nesel in so mi pomenljivo rekli, da servis traja od 7 do 10 dni. In na deseti dan kličem in sem radoveden. In oni so zgovorni o tem, da je moja ljuba nokia v nemčiji na popravilu. Deportirana v taborišče, grem stavit. Tkole za hrbtom. Sm bil mal hud na sogovornico, da naj mi vsaj sporočijo, da ne bo v desetih dneh, ne pa da moram sam klicat. Itak so to vedli, sej so jo oni poslali tja! (v taborišče!) A jim je težko poklicat, poslat sms? Telefon mam, to vejo, sej so mi dal rezervnega! Ker kaj če bi bil plah in si ne bi upal poklicat, zraven bi bil pa še močno navezan? Ja sej bi umrl!

V resnici mi ni tolk hudo. Mal držim pesti, da mi bodo dal novo nokio, ker bo manj uporabljena. Pa ta moja ma očitno pokvarjen softver, kar pomen, da se z njo ubadajo programerji, torej to že ne pomen nč dobrega. Vprašanje je tud, kaj sploh delajo z njo. (v nekem nemškem taborišču …)

noooo iiiiin zato ameriško poročilo zamuja; slike mam na memory cardu od moje nokie. Sicer sem jo vzel ven pred servisom, ampak se mi je ne da usposobit :).

… drevesa kisik sproščajo (ha-ha! semantika, semantika). In to ne velja le za drevesa, temveč za vse rastline, ki živijo od fotosinteze. Fotosinteza je postopek, ki s pomočjo svetlobe razbije CO₂ v kisik in ogljik (to seveda ni točno, ker je ogljik v bistvu vezan tudi v karbohidrate in tudi to je še daleč od cele zgodbe, ampak naj bo). Na ta način fotosintezično bitje dobi jesti in sprošča kisik, ki ga mi vdihavamo in se ga veselimo. Profit!

Žal ni tako enostavno. Rastline (razen izjem) ponoči kisik porabljajo in izločajo CO₂. In ko rastlina umre in zgnije ali recimo zgori (za važiče: oksidacija), urno pripne kisik k shranjenemu ogljiku in tako sestavi nazaj nam neljube CO₂ kljukce, zaradi česar so potem naši otroci žalostni. Neto količina kisika, ki ga drevo v svojem obstoju sprosti v svet je nič. S to računico lahko navidezno zavlačujemo; lesena hiša bo zgnila kasneje od padlega debla, torej smo s kisikom za čas obstoja lesene hiše v plusu (ne pa tudi za čas obstoja dreves, ki to ljubko hišico sestavljajo).

Samo toliko, da ne bo pomote o tem, kako so drevesa ultimativna tovarna kisika in pljuča sveta in ne vem, kaj še. Če bi celoten deževni gozd izginil, bi se količina kisika v atmosferi komaj kaj spremenila. Ampak drevesa imajo še ful drugih pomembnih funkcij (ki sicer niso tok kul, so pa resnične), zato je vseeno pomembno, da jih vseh ne posekamo. Ne glede na to, kako radi bi živeli v lesenih hiškah. Drevesa so naša prijateljica!